Kaj pa izobraževanje

Kopija mojega elektronskega sporočila, posredovana dne 23.05.2018 ob 19:55 na kajpasolstvo@ipsos.si:

Spoštovani dr. Kristijan Musek Lešnik,

na Facebooku sem opazil povezavo do vaše peticije: “Kam pa šolstvo? Poziv strankam in kandidatom na državnozborskih volitvah”:
Moje ime je Valentin Rozman in sem kandidat stranke Za zdravo družbo v okrajih 7 ter 11 volilne enote Maribor.
Na kratko sem vam odgovoril preko vaše Facebook strani, tukaj pa vam odgovarjam še podrobneje ter na vsa vaša vprašanja.
Kot lahko vsak prebere na naši spletni strani https://zazdravodruzbo.si, ima stranka takšen načrt glede izobraževanja:
Reforma izobraževalnega sistema, kjer se izvedba izobraževanja ne prilagaja razpoložljivemu učiteljskemu kadru temveč gospodarsko-razvojnim trendom s poudarkom na pozitiven vpliv modernih tehnologij na trg dela. Družbi bomo načrtno vračali z naravno in kulturno dediščino povezane vrednote
Iz daljšega dokumenta o programu stranke, s katerim smo se medijem predstavili v Mostecu, pa so v zvezi z izobraževanjem naslednje točke:
  • reforma izobraževalnega sistema, kjer se izvedba izobraževanja ne prilagaja razpoložljivemu učiteljskemu kadru temveč gospodarsko-razvojnim trendom spoudarkom na pozitiven vpliv modernih tehnologij na trg dela
  • večja avtonomija učiteljev in večje spoštovanje do učencev
  • projektno učenje na podlagi interesov in potreb učencev, manj učenja faktografskih dejstev
  • uvedba duhovnih vrednot v sistem izobraževanja
  • uvedba nacionalnega sistema participacije pri stroških predšolske vzgoje
  • enakovredna vloga Waldorfske, Montessori in podobnih oblik vzgoje za celovitejšo vzgojo s spodbujanjem otrokove ustvarjalnosti in njegovih potencialov, s pozitivnim pristopom (iskanjem znanja in ne neznanja) in poudarkom na preživljanju časa v naravi
  • uvedba izvajanja meditacije v javnih institucijah
  • podpora ustanovitvi interdisciplinarne izobraževalne ustanove za t.i. tehnologijo veriženje blokov (blockchain) in izrazito podporo kripto gospodarstvu
  • starejšim vrniti vlogo v družbi na osnovi znanja in neprecenljivih izkušenj z mentoriranjem mladim.

Pogled stranke ter nekaj mojih osebnih mnenj sem izrazil v naslednjem video posnetku, ki je objavljen na mojem YouTube kanalu, ter Facebook strani in profilu:

Dan 420: Učinkovito šolstvo z vrednotami narave

Tole pa so še moji osebni odgovori na vaša vprašanja:
NASILJE V ŠOLAH
1. Ali je (po vašem mnenju) v Sloveniji ustrezno poskrbljeno za preprečevanje nasilja v šolah?
Ne, kajti tudi jaz sem bil v osnovni šoli priča številnim nasilnim prizorom, vsed vrstniškega nasilja nad mano v srednji šoli pa sem celo enkrat ponavljal letnik.
2. Ali imajo (po vašem mnenju) šole ustrezno sistemsko podporo za reševanje hujših primerov nasilja?
Ne, menim da je v naših šolah nezadostno število ​oseb in premalo usposobljenih za to.
3. Ali so (po vašem mnenju) učenci, ki imajo težave in motnje vedenja, deležni ustrezne diagnoze in zgodnje obravnave za preprečevanje nasilja?
Ne, zdi se mi, da nekateri učitelji celo dopuščajo nasilje v šolah kot sestavni del priprave na odrasli (nasilni) svet.​
4. Se vam zdi sprejemljivo, da ob številnih primerih nasilja v šolah pride do tega, da se prešolajo žrtve nasilja, ker starši ne vidijo druge možnosti za zaščito svojega otroka?
Ne zdi se mi sprejemljivo, da morajo žrtve prebegniti, bolje bi bilo v šoli narediti konec nasilju.
​5. Se vam zdi sprejemljivo, da imajo učitelji in ravnatelji ob primerih hujšega nasilja na šolah velikokrat občutek, da imajo zvezane roke?
To se mi ne zdi sprejemljivo, vam pa, da je takšen občutek več kot upravičen.
6. Kaj nameravate storiti v zvezi z vprašanjem nasilja v šolah v primeru uspeha na državnozborskih volitvah?
Uvesti programe vzgoje učiteljev, da bodo bolj kos takšnim primerom, predvsem pa prestrukturirati celoten šolski sistem, da se ta problem učinkovito izkorenini.
7. Zakaj (po vašem mnenju) slovenski učitelji okolje v svojih šolah ocenjujejo kot manj varno in urejeno kot učitelji v drugih državah?
Ker so v primerjavi z drugimi državami naši učitelji manj strokovni, manj cenjeni, z nižjo plačo, s preveč učenci in obveznostmi, kot drugje.
​8. Ali lahko (po vašem mnenju) delo v okolju, kjer nimajo občutka varnosti in reda, vpliva na stres in izgorevanje pri učiteljih, na katerega so opozorile različne raziskave slovenskih učiteljev?
Seveda, nevarno in kaotično okolje vsekakor močno pospešuje izgorevanje pri učiteljih.​
9. Ali se vam zdi sprejemljivo, da slovenski učitelji svoje delovno okolje doživljajo kot manj varno in urejeno kot učitelji v drugih državah?
Ne, to se mi zdi nedopustno in skrajni čas je, da se to spremeni.​
10. Kaj nameravate storiti v zvezi z vprašanjem varnosti in reda v šolah v primeru uspeha na državnozborskih volitvah?
Nasloviti temeljne vzroke za to v skladu z zelo globkim razumevanjem delovanja človeškega uma, ki sem ga pridobil v 20 letih intenzivnega dela na sebi.
11. Ali ocenjujete, da je vzgojna funkcija šole ustrezno vgrajena v slovenski šolski sistem?
Ne, po definiciji je vzgoja učenje z lastnim zgledom, učitelji pa so večinom premalo osebnostno zreli, da bi učili na tak način.
ŠOLA IN ZNANJE
12. Kakšno je vaše stališče do večletnih pripomb iz učiteljskih vrst, da preobsežni učni načrti onemogočajo utrjevanje pomembnih snovi – in posledično vodijo k manj znanja?
Se strinjam s tem, saj je znanje, izkazno na testih nepomembno, če ga učenec pozabi nekaj tednov ali mesev po tem.​
13. Kakšno je vaše stališče do opozoril, da pritiski na ocene ter kopičenje in hiperinflacija visokih ocen negativno vplivajo na znanje šolarjev?
Menim, da ocenjevanj motivira učence zgolj k doseganju čim boljših ocen, brez sposobnost uporabe znanja v povezavi s prakičnimi življenjskimi primeri.
14. Kaj nameravate storiti v zvezi z učnimi načrti v šolah v primeru uspeha na državnozborskih volitvah?
Popolna prenova izobraževalnega sistema, čim bolj v stilu svobodnih demokratičnih in uspešnih skandinavskih šol.
ODNOS UČENCEV DO ŠOLE
15. Čemu pripisujete dejstvo izrazito nižjo stopnjo veselja do šole in do šolskih predmetov pri slovenskih šolarjih v primerjavi z vrstniki v primerljivih državah?
Sistem naših šol je že zdavnaj preživet model pruske vojaške šole, ki je imel svojo funkcijo v dobi industrijske revolucije, ta pa je že zdavnaj mimo.
16. Čemu pripisujete dejstvo, da se po zaključku osnovne šole tako izrazito spremeni odnos učencev do šole – iz skrajno negativnega v pozitivnega?
Ker so v osnovnih šolah vsi prisiljeni imeti enake predmete, srednja šola pa je za učence prva možnost izbire, da se lahko učijo večinoma to, kar jih veseli.
17. Kaj nameravate storiti v zvezi z vprašanjem odnosa šolarjev do šole v primeru uspeha na državnozborskih volitvah?
Omogočiti učencem, da se že v osnovni šoli učijo tistih stvari, kar jih veseli, saj je vsak otrok drugačen in z različnimi nadarjenostmi.
ODNOS UČITELJEV DO ŠOLE
18. Zakaj so (po vašem mnenju) slovenski učitelji manj zadovoljni z delom kot učitelji v drugih državah?
Ker je poklic učitelja premalo cenjen in premalo plačan, pa tudi strokovno izobraževanje je premalo kakovostno.
19 . Ali ocenjujete, da so v ozadju nizke stopnje zadovoljstva slovenskih učiteljev z delom zgolj plače, ali še kaj drugega?
Naša družba se na splošno premalo zaveda, da je poklic učitelj eden izmed najbolj odgovornih in pomembnih za prihodnost naroda.
20. Kaj menite o opozorilih učiteljev, da jim je bil v dveh desetletjih odvzet pomemben del strokovne avtonomije?
Menim da je dovoljšna avtonomija učiteljev pomembna za izobraževalni ter vzgojni proces.
​21. Kaj nameravate storiti v zvezi z vprašanjem zadovoljstva učiteljev v primeru uspeha na državnozborskih volitvah?
Med drugim izboljšati kakovost izobraževanja učiteljev, zmanjšati velikost razredov ter povečati učiteljske plače.
ODNOS ŠOLSKEGA SISTEMA DO UČITELJEV
22. Ali je (po vašem mnenju) slovenskim učiteljem zagotovljena ustrezna zadostna avtonomija pri delu, da lahko uspešno opravljajo svoje pedagoško poslanstvo?
Ne, vse bolj se povečujejo birokratske omejitve ter obremenitve, kar negativno vpliva na sposobnost opravljanja pedagoškega poslanstva.​
23. Kaj menite o opozorilih učiteljev, ravnateljev in celo pravnikov, da je slovenska šola pretirano normirana in da preplavljenost s predpisi in birokracijo omejuje strokovno avtonomijo in slabša kakovost učnega procesa?
Glede tega se popoloma strinjam z učitelji ter z njimi globoko sočustvujem.
​24. Kaj menite o opozorilih učiteljev in ravnateljev, da je nizko zaupanje staršev in javnosti logična posledica dejstva, da ima sam šolski sistem nezaupljiv odnos do učiteljev in šol?
To je logičen rezultat našega nefunkcionalnega šolskega sistema.​
25. Kaj nameravate storiti v zvezi z vprašanjem avtonomije učiteljev in šol v primeru uspeha na državnozborskih volitvah?
Povečati avtonomijo učiteljem, zmanjšati birokratske obveznosti.
ODNOS STARŠEV DO ŠOLE
26. Zakaj so (po vašem mnenju) slovenski starši manj zadovoljni s šolo kot starši v drugih državah?
Kako pa naj bi bili starši zadovoljni, če je očitno, da naš šolski sistem hudo zaostaja za drugimi državami.
​27. Kaj nameravate storiti v zvezi s tem v primeru uspeha na volitvah?

Upoštevati želje staršev in šolski sitem prilagodi tako, da bodo ti z njim zadovoljni.
ŠOLA IN ODNOS DO SVETA
28. Ali, po vašem mnenju, slovenski šolarji razvijajo ustrezen odnos do sveta, dela in odgovornosti?
Ravno obratno, naš sistem izobraževanja navaja otroke pasivnega čakanja na ukaze zunanjih avtoritet, kar vsekakor ni odgovorno.

29. Čemu pripisujete dejstvo, da se slovenskim šolarjem zdi zagotavljanje materialnih pogojev in ekonomskega blagostanja družine menj pomemben vidik odgovornega državljanskega vedenja kot vrstnikom v drugih državah?
Ker se v šoli ne izobražuje kako dejansko deluje odrasli svet (denar, gospodarstvo), zato so zelo slabo pripravljeni na realnost življenja.
​30. Kaj nameravate storiti v zvezi z vprašanjem odnosa šolarjev do dela, odgovornosti, skupnosti v primeru uspeha na državnozborskih volitvah?
Vpeljati v učno snov tudi razumevanje globalnega pravnega, denarnega, gospodarskega in političnega sistema.
ŠOLA IN ZDRAVJE
31. Ali je, po vašem mnenju, sprejemljivo, da nekateri kazalniki psihosocialnega zdravja slovenskih šolarjev kažejo na izrazito poslabšanje v zadnjih letih – bolj izrazito kot v primerljivih državah?
Ne, to je zame nesprejemljivo in hudo mi je ob gledanju takšnih statistik.
​32. Čemu pripisujete podatke, ki govorijo o poslabšanju psihosocialnega zdravja slovenskih šolarjev v zadnjih letih?
Številni dejavniki so za to, predvsem pa neprilagojenost šolskega sistema bliskovitim spremembam realnosti na vseh področjih družbe.
33. Kaj nameravate storiti v zvezi z vprašanjem (telesnega in duševnega) zdravja otrok in mladostnikov v primeru uspeha na državnozborskih volitvah?
Zagotoviti ustrezno podporno strukturo, da se telesno in duševno zdravje močno izboljšata v čim krajšem času.
SOCIALNA PRAVIČNOST ŠOLSKEGA SISTEMA
34. Kakšno je vaše stališče do ugotovitev, da je slovenski šolski sistem manj uspešen pri kompenziranju socialnih razlik kot šolski sistemi v večini drugih držav?
Glede tega sem zaskrbljen in vsekakor želim to spremeniti.​
35. Kakšno je vaše stališče do ugotovitev, da v enotnem sistemu osnovne šole nimajo vsi učenci enakih možnosti za nadaljnje šolanje?
Tudi ta ugotovitev je zadeva, ki se ji želim posvetiti ter stanje izboljšati.​
36. Kaj nameravate storiti v zvezi z vprašanjem pravičnosti šolskega sistema v primeru uspeha na državnozborskih volitvah?
Zagotoviti vsem učencem enake pogoje šolanja ter nadaljevanja šolanja.
S prijaznimi pozdravi,
Valentin Rozman, direktor
Telefon: 041 756 753
E-pošta: valentin.rozman@pedagog.si
FaceBookLinkedInTwitter

Pedagoški zavod Maribor
Koroška cesta 104, 2000 Maribor
Spletna stran: pedagog.si